„Kako koristno bo, če se umaknemo v družbo najboljših ljudi in si izberemo zgled, po katerem bomo vodili svoje življenje! Tega ni mogoče storiti brez prostega časa: s prostim časom lahko uresničimo tisto, za kar smo se enkrat za vselej odločili, da je najboljše, ko ni nikogar, ki bi nas oviral in s pomočjo množice sprevračal našo še tako šibko presojo.“
(I) Tako pravi Seneka na začetku svojega eseja o prostem času, ki se morda zdi za filozofa precej lahkoten, a je ključnega pomena. Konec koncev prav zaradi prostega časa, ki mi ga ponuja moj akademski položaj, zdaj berete esej št. 266 na tem blogu …Seneka nas opozarja, kako malo časa imamo pod nadzorom zaradi zunanjih okoliščin, pa tudi zato, ker se pustimo vplivati nespametnim željam in si določamo napačne prioritete svojega delovanja:
„Premetavamo se kot na valovih in se oklepamo ene stvari za drugo: opuščamo, kar smo pred kratkim iskali, in si prizadevamo povrniti, kar smo izpustili. Nihamo med željo in obžalovanjem, saj smo v celoti odvisni od mnenj drugih in za najboljše se nam zdi tisto, kar mnogi hvalijo in iščejo, in ne tisto, kar si zasluži pohvalo in iskanje.“
(I)V nasprotju s tem je tu prikazano, kako bi se moral obnašati stoik:„Prepričan sem, da naši stoiški filozofi pravijo, da moramo biti v gibanju vse do konca svojega življenja, nikoli ne bomo prenehali delati za splošno dobro, pomagati individua
oli ne bomo prenehali delati za splošno dobro, pomagati posameznim ljudem in, ko nas doletijo leta, pomagati tudi našim sovražnikom.“
(I)To je presenetljiv odlomek, ki poudarja kozmopolitski in prosocialni vidik stoiške filozofije, ki sta v običajnih komentarjih stoicizma prepogosto zanemarjena ali povsem prezrta.
Eden mojih najljubših odlomkov je na začetku (III), kjer Seneka pravi, da zgodnjim stoikom ne sledi zato, ker bi mu postavljali zapovedi, kot da bi bil stoicizem verska sekta, temveč zato, ker je po lastnem razumu prepričan, da so imeli prav:„Pokazal bom, da to odobravajo tudi stoiki, ne da bi si postavil kakšno zapoved, da ne smem storiti ničesar, kar bi bilo v nasprotju z naukom Zenona in Krizipa, temveč zato, ker mi sama zadeva omogoča, da sledim zapovedim teh mož.“Še bolj zanimivo pa je, da takoj doda, da ne le „stari“ (saj veste, Zenon je živel tri stoletja in pol prej …), ampak tudi mi ne poznamo vse resnice, zato je filozofija nenehno iskanje:
„Ko bi bile vse stvari že znane, ko bi bila resnica razkrita in spoznana in ko nobenega od naših naukov ne bi bilo treba spreminjati! Toda resnico moramo iskati v družbi tistih, ki jo učijo.“
III)Sledi ostro nasprotje z epikurejci in glavni razlog, zakaj sem se po resnem razmisleku o epikurejstvu odločil za stoicizem:
„Epikur pravi: ‘Modri ljudje nikoli ne bomo prenehali delati za splošno dobro, pomagati posameznim ljudem in, ko nas doletijo leta, pomagati tudi našim sovražnikom.“
(I)To je presenetljiv odlomek, ki poudarja kozmopolitski in prosocialni vidik stoiške filozofije, ki sta v običajnih komentarjih stoicizma prepogosto zanemarjena ali povsem prezrta.„Epikur pravi: „Modrec ne bo sodeloval v politiki, razen ob kakšni posebni priložnosti.“ Zenon pravi: „Modrec bo sodeloval v politiki, razen če mu tega ne preprečijo kakšne posebne okoliščine.“