Primorski slovenski biografski leksikon
OZVALD Karel, pedagog, r. 20. jan. 1873 na Grabah pri Središču ob Dravi, u. 30. nov. 1946 v Lj. Oče Anton, mali trgovec, mati Marija Jakl, gospodinja. Osn. š. v Središču, klas. gimn. v Mrbu, matura 1894. Na U v Gradcu je študiral slovan. in klas. filologijo in filoz.; 1899 je bil promoviran za dr. phil. z disertacijo Fonetični, morfološki in akcentološki oris središkega narečja; 1900 je opravil izpit za sred. šole. Od febr. do avg. 1900 je bil nameščen na gimn. v Kranju, do avg. 1902 na gimn. v Ptuju, do prve svet. vojne na nem. gimn. v Gor. (uradno do 31. jan. 1920). Ob it. vojni napovedi A.-O. se je zatekel v Brezno ob Dravi. 1. febr. 1920 je postal izredni in 1922 redni prof. pedagogike na U v Lj. Bil je predstojnik pedag. seminarja do upok. 1945. – Med zgodnjimi nem. razpravami sta iz gor. dobe: Zur Phonetik des Dialektes von Polstrau, Görz 1904; Psychologische Untersuchungen über den logisch-formalen Bìldungswert des altklass. Sprachunterrichtes, Jahresbericht Gym., Görz 1908. – Slov. dela iz tega časa: Naši kult. delavci v zrcalu Prešernovih poezij, Gor. 1905; Prešernova »Nova pisarija« in Horacijeve »Epistulae«, Gor. 1905; Poezija (pesništvo) v slov. uri in Donesek k preosnovi slov. pouka na sred. šolah, P 1905; Pravo svetišče za »Krst pri Savici«, P. 1907. – Izrazito pedag. dela iz gor. let: Volja in dejanje. Psihološka analiza, Lj. 1911; Srednješolka vzgoja, Gor. 1912; Logika kot splošno vedoslovje. Za sred. šole, Gor. 1912. V Gor. je bil sodelavec in v letih 1912–14 sour. revije Veda, dvomesečnika za znanost in kult. Urejal je razdelek za filoz. in pedag. Ko je 1906 umrl S. Gregorčič, mu je spregovoril v slovo. – V dobrih dveh desetletjih znanst. dela v pedag. seminarju lj. U je objavil dolgo vrsto knjižnih izdaj ter razprav in člankov v številnih periodičnih publikacijah: v Pedag. zborniku, Pedag. letopisu, Popotniku (P), Slov. šol. matici, Socialni misli, KMD, LZ, DS, Času, Vodnikovi pratiki, Novi dobi idr. V obširni bibliografiji izstopajo naslednje knjige: Smernice novega življenja, Lj. 1918; O potrebi nove socialno etične orientacije, Lj. 1923; Kulturna pedagogika, Lj. 1927; Duševna rast otroka in mladostnika, Lj. 1930; Osnovna psihologija, Lj. 1932; Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije s pedagoškega vidika, Slov. šol. matica 1934; Pedagogika in filozofija, Lj. 1936. Natančnejši seznam je v SBL II, 240–41. Med drugo svet. vojno je napisal Zgodovino pedagoške kulture v antični dobi in zajetno delo Na pot – življenju naprot z izrazito avtobiografsko noto. Delo je avtorjeva pedag. oporoka, prežeta z žlahtnim humanističnim sporočilom. Oba teksta sta ostala v rokopisu. – Ob univ. profesuri je bil dekan Filoz. fak., vrsto let preds. Slov. šol. matice in 1937 postal častni član lj. Pedag. društva. Organiziral in vodil je delo vseslovan. pedološkega kongresa v Lj. 1937. – Prof. dr. Stanko Gogala je tako označil vodilo njegovih znanst. prizadevanj: »Prof. Ozvald opravlja pri nas dvojno zelo važno kulturno delo: po eni plati stalno seznanja z izsledki velikih svetovnih pedagogov, po drugi pa nosi v naše praktično pedagoško delo načelnost, normativnost, enotnost in vidik upravičenosti ter neupravičenosti« (SBL II, 240). Prav posebno se je O-ova duhovna plat pokazala že v Gor. pri problemu »nove šole« in pri odločitvi vprašanja, ali naj bo preosnova slov. šole samo metodična in zunanja, ali pa tudi notranja in duhovna. Zahteval je preosnovo učitelja, ker bo nujno sledila tudi preosnova šole ter življenja in dela v njej. Razen tega pa je opozoril, da se šol. preosnove izvršijo le ob preosnovi šol. duha, ker novi šoli še nismo dali nove kulturne usmerjenosti, če smo jo samo metodično reformirali. – Iz seminarja prof. O. so izšle generacije srednješol. in univ. prof. ter znanstvenikov raznih humanističnih smeri. S svojim znanst. in pedag. delom si je zaslužil častno mesto v slov. kult. zgod. Ena ulic v Ormožu nosi njegovo ime.
